Ležalniki, ki jih senčijo bioklimatske pergole in popoln zajtrk ob bazenu

Ko sem se prebudila v hotelu po prvi noči in sem odšla na bazen, nisem mogla verjeti, da so ta tudi bioklimatske pergole in še manj, da so ležalniki tam prazni. Šla sem namreč samo na ogled, kakšen je bazen, da lahko naredim načrt, kaj bom čez dan potem, je bil pa moj namen, da grem na zajtrk. 

Odhitela sem v sobo, da vzamem brisačo in se preobleka v kopalke. Prva stvar, ki sem jo naredila, je bila ta, da sem šla nazaj na bazen in položila na meni najboljši ležalnik brisačo in odšla po zajtrk, da si ga bom odnesla kar k bazenu. Ko sem povedala, kaj želim osebju, so mi rekli, naj povem, kaj bom in da mi bodo prinesli vse k bazenu. Mislim, da se je moj dopust začel še bolje, kot sem pričakovala, ker vidim, da sem izbrala pravi hotel zase, pa ne samo zato, ker so tam bioklimatske pergole, ampak ker je še postrežba idealna za ljudi, kot sem jaz. 

Odšla sem do ležalnika, ki sem ga izbrala in se najprej ulegla nanj, da se naužijem sence, ki jo delajo bioklimatske pergole potem sem pa ugotovila, da bi mi bolje ustrezalo, da bi malce zaplavala v bazenu in po tem, ko mi prinesejo kavo in zajtrk, pridem nazaj na ležalnik. Ravno, ko sem odplavala en krog, sem videla natakarja, ki nosi to, kar sem si izbrala in počasi odplavala tja, kjer so bioklimatske pergole in moj ležalnik, da me lahko najde. Ko je odložil stvari, sem se mu lepo zahvalila in mu povedala, da je drobiž na mizi zanj. Vedno pustim napitnino natakarjem, ker sem bila tudi jaz včasih del tega. Ker pa gre vsa hrana in pijača na račun od hotela in se bo na koncu vse to plačalo, ne bom mogla vsakemu dati napitnine. Ko sem ti uredila, sem se usedla pod bioklimatske pergole in si privoščila zajtrk in kavo.